(Pre)nizke cene živil v slovenskih trgovinah: obeta se prepoved prodaje pod nabavno ceno

Zakon o hrani, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in ga obravnava državni zbor, določa prepoved prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno.

To pomeni, da v trgovinah praviloma ne bo več mogoče kupiti govejega mesa, ki bi stalo le nekaj evrov na kilogram, ali krompirja po nekaj centov na kilogram, kar se je v preteklosti dogajalo.

Ključen namen zakonodajne ureditve je obvarovati in okrepiti slovensko kmetijstvo ter živilsko industrijo.

Posledice popisa košarice živil

Problem boja za nižje cene, s katerimi bi trgovine privabile kupce ter "stiskanja dobaviteljev", to je kmetov in drugih proizvajalcev živil, je po besedah naših sogovornikov eskaliral v obdobju vladnega popisa cen košarice živil, ki je potekal v letih 2022 in 2023.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je s popisom cen izvorno skušalo doseči, da jih trgovci ne bi neupravičeno dvigovali. Toda na projekt se je usul plaz kritik. Cene nekaterih izdelkov so se zelo znižale, slovenske trgovine pa je preplavilo tudi manj kakovostno meso iz tujine, ki so ga trgovci le v času popisovanja cen zelo verjetno prodajali z negativnimi maržami. To pomeni, da so bile cene v trgovini nižje od nabavne cene, po kateri so trgovci izdelke kupili od dobaviteljev. Ko so popisovalci iz trgovine odšli, so s polic večinoma izginili tudi poceni izdelki.

Kilogram piščančjega in svinjskega mesa ter celo govejih zrezkov iz stegna je bilo v nekem trenutku mogoče kupiti za 0,99 evra, kar je v primeru govedine manj kot dvanajstina cene pred začetkom popisa košarice živil.

Trgovcem se računica izide, če kupec zaradi nizkih cen enega izdelka, na primer mesa, izbere njihovo trgovino in poleg izdelkov, ki jih trgovina prodaja "z minusom", nabavi še dovolj druge robe, s katero se minus pokrije.

Kot za N1 pove predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, so se trgovci v času popisa košarice živil "v strahu pred eventualno zamrznitvijo ali drugim državnim ukrepom posluževali – mnogokrat skupaj z dobavitelji – različnih prijemov, da bi olajšali potrošniške nakupe, ker je bil takrat izrazit in izključen poudarek na ceni".

"Občutek, da mora biti tako poceni"

"Ko enkrat trgovina prodaja meso po en evro ali krompir po 6 centov na kilogram, kupec dobi občutek, da hrana mora biti tako poceni," za N1 opisuje predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. "Ta spirala se prenaša na dobavitelje, to so proizvajalci živilske industrije in kmeta," pravi.

In dodaja, da se kaj takega ne more zgoditi pri prodaji avtomobilov ali mobilnih telefonov, kjer proizvajalec trgovcu določi priporočeno maloprodajno ceno. "Tudi kokakole ne morete prodajati pod nabavno ceno – multinacionalka ima moč, ki je kmet nima," dodaja predstavnik kmetijskih zadrug.

"Lokalni proizvajalec za tako ceno ne more delati po standardih in ob tem zaslužiti, zato trg preplavlja poceni roba iz uvoza. Potrošnik sicer začasno ima poceni hrano, ampak tako slabimo verigo preskrbe s hrano," opozarja Florjančič.

Da sta poleg mesa v zadnjem letu na udaru spirale nižanja cen tudi zelenjava in sadje, ugotavlja varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik. Do prodaje pod nabavno ceno lahko sicer pride tudi v drugih členih v verigi, ne le pri trgovcih, čeprav se pri teh to dogaja najbolj množično.

"Zelo me je skrbela zelenjava, saj so trgovci med sabo tekmovali, kdo bo cenejši – na začetku ne nujno s stiskanjem dobaviteljev," pojasnjuje varuh. "Toda če ena trgovina ponudi pridelek po zelo nizki ceni, tudi če gre v svoj minus in ne na škodo dobavitelja, se posledično zgodi, da ji druge trgovine konkurirajo s podobno nizko ceno – toda te to pričakujejo od dobaviteljev," opisuje spiralo.

Dvofazni postopek in izjeme

Novi zakon o hrani uvaja prepoved prodaje pod nabavno ceno, a ta ne bo vsesplošna. Zakon predvideva dvofazni postopek.

Kot pojasnjujejo na MKGP, je prodaja pod nabavno ceno uvrščena na seznam nedovoljenih ravnanj, teh je v zakonu navedenih 28. Prepoved se bo začela izvajati šele, če bo vlada na podlagi analize ministrstva in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano sprejela odločitev o izvedbi tega ukrepa.

Kot pravi varuh Ravnik, bo vlada s sklepom določila sektorje, v katerem se bo prepoved uveljavila. "To je neke vrste kompromis, saj začetna različica zakona sploh ni previdela možne prepovedi prodaje pod nabavno ceno," je dodal.

Prepoved ima več izjem. "Za nedovoljeno ravnanje se ne šteje prodaja pod nabavno ceno v obdobju tik pred iztekom roka uporabe, ob popolni razprodaji zalog kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi zaprtja obrata, stečaja ali likvidacije podjetja, ob prodaji zaradi umika iz ponudbe in drugih razlogov, ki ne preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo tržne konkurence," je zapisano v predlogu zakona.

Po besedah prehranskega varuha je namen načrtovanih zakonodajnih posegov regulirati tisto, kar je za družbo pomembno in ne sme biti povsem prepuščeno trgu. S tem preprečimo, da bi tisti v verigi, ki imajo močan vpliv in ekonomsko moč, to zlorabili.

Predsednica trgovinske zbornice pa pravi, da je prepoved dvorezen meč, ki bi ga morali bolje preučiti. "Posegi na trg v pogojih razvite konkurence, kot je maloprodaja v Sloveniji, na dolgi rok ne rodijo rezultatov," je prepričana, a ob tem pohvali kmetijstvo ministrstvo, saj da se vsi vpleteni v prehransko verigo redno sestajajo in sproti odpravljajo morebitne težave na trgu.

Bodo cene za kupce višje?

"Ni nujno," na zgornje vprašanje odgovarja Ravnik. "Ekonomika poslovanja mora delovati. Da bo nekdo na dolgi rok prodajal z izgubo, to ne zdrži. Ali mora pokriti izgubo tako, da podraži nekaj drugega – potrošnik tako plača več pri drugih izdelkih in ne pridobi".

Na drugi strani pa, pojasnjuje varuh, če trgovec prodaja pod nabavno ceno, na dolgi rok ne bo zdržal. "Prej ali slej bo prišlo do težav na trgu, saj ne bo dovolj ponudbe, ker se za to ceno nikomur ne bo izplačalo proizvajati. V takih razmerah pa cene blazno poskočijo, kar letos vidimo pri govejem mesu, ki je nenormalno podražilo v primerjavi z Evropo," opisuje.

Da govedina izstopa, se strinja Lah, saj so cene, tako pri dobaviteljih kot v maloprodaji zrasle povsod po Evropi.

Ravnik krivi "demonizacijo živinoreje" v EU. "Ta sektor smo v zadnjih desetih letih zadušili. Povpraševanje se ni zmanjšalo, zato so cene višje. To je tržna zakonitost," dodaja. Lah dodaja tudi druge vplive, med drugim bolezni, ki redčijo črede. A se strinja, da je pritisk na cene logična posledica tega, da je povpraševanje ostalo enako, ponudba pa je manjša.

Po njenih besedah je nedavna raziskava mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete o cenah živilskih izdelkov, ki so jih spremljali pol leta, pokazala, da so podražitve izdelkov pri dobaviteljih trgovci le postopoma in ne v celoti uvajali v maloprodajne cene. Enako, pravi, kažejo podatki statističnega urada – da so proizvodnje cene kmetijskih proizvodov zrasle več kot maloprodajne cene istega blaga na policah.

"Dejstvo je, da je v Sloveniji proizvodnja hrane bistveno dražja kot v drugih kmetijskih državah, kot so Italija, Španija in Avstrija, ki imajo urejeno kmetijsko proizvodnjo," meni predsednica trgovinske zbornice in opozarja na skrb, da "slovenski potrošnik, ki je izrazito orientiran na cene, tega blaga (slovenskih izdelkov) sploh ne bo kupil".

"Zato moramo vsi, skupaj z vlado, ugotoviti, kaj moramo storiti, da bo proizvodnja v Sloveniji ne samo konkurenčnejša, ampak kontinuirana skozi celo leto," je še pozvala.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice